avtomobil

avtomobil
автомобиль.

Азербайджанско-русский словарь. — Баку. . 1984.

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

Смотреть что такое "avtomobil" в других словарях:

  • avtomobíl — a m (ȋ) cestno motorno vozilo z navadno štirimi kolesi: izdelovati, popravljati avtomobile; avtomobil znamke Fiat; avtomobil s prikolico; ličar avtomobilov; montaža avtomobilov / dostavni, osebni, poltovorni, rešilni, tovorni avtomobil ♦ voj.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • avtomobil — <lat.> Torpaq, asvalt və daş yollarda adam və yük daşıyan motorlu nəqliyyat vasitəsi. Yük avtomobili. Minik avtomobili. Avtomobil nəqliyyatı. Sükan avtomobilin hərəkətinə istiqamət verir …   Azərbaycan dilinin izahlı lüğəti

  • kupe — avtomobil gl. coupe …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • Экономика Азербайджана — Экономические показатели Валюта манат (=100 гяпиков) Международные организации ОЧЭС, СНГ, ОЭС, ГУАМ, ВТО(наблюдатель). Статистика ВВП (номинальный) 51,7 …   Википедия

  • vozíti — vózim nedov. (ȋ ọ) 1. voditi, usmerjati avtomobil, vozilo: eden je vozil, drugi so gledali skozi okno; ob nesreči so skušali ugotoviti, kdo je vozil / na starost je prenehal voziti / brez izpita je vozil avtomobil / otrok že zna voziti kolo //… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • Гянджинский автомобильный завод — Gəncə Avtomobil Zavodu …   Википедия

  • Нахичеванский автомобильный завод — Naxçıvan Avtomobil Zavodu Тип Публичная компания Расположение …   Википедия

  • furgón — a m (ọ̑) zaprt avtomobil za prevoz blaga, zlasti živil: prevažati kruh v furgonu ♦ ptt (poštni) furgon zaprt železniški tovorni vagon ali tovorni avtomobil, prirejen za prevoz poštnih pošiljk // zaprt avtomobil za prevoz mrličev, mrliški voz:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • šofêr — ja m (ȇ) kdor (poklicno) vozi avtomobil; voznik: postati šofer; šofer je ustavil avtomobil; izkušen šofer; šofer avtobusa, taksija, tovornjaka; sedež za šoferja; šoferji in motoristi / poklicni šofer ∙ ekspr. njegova žena je slab šofer slabo… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • tŕčiti — im dov. (ŕ ȓ) 1. narediti, da kaj pride v sunkovit dotik s čim: s polnim kozarcem trčiti ob steklenico / trčiti z glavo v šipo / pri pozdravu je trčil s petama // pri pitju vina s kozarcem se z rahlim sunkom dotakniti kozarca drugega: trčili so… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ustáviti — im dov. (á ȃ) 1. narediti, povzročiti, da se kaj preneha gibati, premikati: ustaviti avtomobil, ladjo; ustaviti konja / miličnik je ustavil avtobus; z roko, znakom ustaviti vozilo; elipt. voznik je ustavil pred hišo / avtostoparju je ustavil že… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika


Поделиться ссылкой на выделенное

Прямая ссылка:
Нажмите правой клавишей мыши и выберите «Копировать ссылку»